Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

omahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo
2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / nasprotniki že omahujejo postajajo manj napadalni
3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču
● knjiž. ponekod izgovor, naglas omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo
    omahováje stil. omahujé:
    omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu
    omahujóč -a -e:
    omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki
Slovar slovenskega knjižnega jezika²