opráva -e ž (ȃ)
1. star. kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen / bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen / svilena oprava obleka, oblačilo
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska, športna oprava; bojna, viteška, vojaška oprava / konjska oprava
b) posebno priložnost, obdobje: kurentova, pustna oprava; nevestina oprava; večerna oprava
3. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice
4. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev
● zastar. namizna oprava krožniki, pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost