1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo
2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila
3. zasenčiti: z roko si je osenčila obraz
● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile
- osénčen -a -o:
osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči