partíja2 -e ž (ȋ)
1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj
2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski partner koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo
3. pog. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah
4. pog. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah
● glasb. žarg. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost