pisáva -e ž (ȃ)
1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava
// način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni
// način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, moška pisava
2. v zvezi ženska pisava način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: tako pri izbiri motivov kot pri njihovi obdelavi delo zaznamuje izrazita ženska pisava; obstoj, proučevanje ženske pisave; pogledi na žensko pisavo v umetnosti
3. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi
♦ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; jezikosl. etimološka, fonetična pisava
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost