Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

pohôta -e ž (ó)
velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote
// ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil
Slovar slovenskega knjižnega jezika²