Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

pokóra -e ž (ọ̑)
1. rel. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi: čaka ga pokora; naložil mu je hudo pokoro; pridiga o grehu in pokori / delati pokoro
● drži se, kakor bi pokoro delal je nerazpoložen, slabe volje
2. ekspr. kar je za koga neprijetno, mučno: revmatizem je moja pokora / v povedni rabi: pokora je poslušati njegovo večno godrnjanje; pokora je z njim
// kdor povzroča neprijetnosti, težave: že spet prihaja ta pokora / kot psovka zgani se, pokora pijana
Slovar slovenskega knjižnega jezika²