1. izražati čustveni odnos
a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja
b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi
// obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin
2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju
// z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi
3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom
// z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati
a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal
b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje
● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa
- posvéčati se ekspr.
ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike