Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

potožíti in potóžiti -im dov. (ī ọ́)
zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš
// krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo je bolelo; ekspr. niti z besedico ni potožil
    potožíti se in potóžiti se
    1. pritožiti se: potožil se je predstojniku; mati se ni nikoli potožila čezenj
    2. stožiti se: večkrat se mu potoži po domačem kraju
    potóžen -a -o:
    nikdar potoženo gorje
    ●     ekspr. pri nas doma ni vse v redu, bogu bodi potoženo izraža obžalovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika²