1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda
// začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja
2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle
// začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge
3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste
4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema
b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal
c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema
5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost
● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo
- prevzémati se
postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati
- prevzemajóč -a -e:
prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino