pritegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sunkovitimi gibi spravljati
a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje
b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem
2. s potegom, potegi delati
a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro
3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo
// vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu
4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente
5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov
7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali
8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju