Samostojni izpis sestavka
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico