1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
- pronicávo in pronícavo prisl.:
pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli