pustôta -e ž (ó)
1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija
2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
3. pustost: pustota pokrajine