Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

razgubíti se -ím se dov., razgúbil se (ī í) nav. ekspr.
1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem
b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč
2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil
    razgubíti ekspr.
    izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika²