razkòl -ôla m (ȍ ó)
1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol
♦ rel. vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054
// stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let
2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol
● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage