1. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničevati: barbarska ljudstva so cesarstvo sesuvala tako od znotraj kot od zunaj / hekerji so prenehati sesuvati strežnike velikih podjetij
2. onemogočati, preprečevati uveljavitev, uresničitev česa: nasprotniki sesuvajo vladno politiko
// jemati pomen, veljavo, vrednost: sesuvati svojo lastno verodostojnost
- sesúvati se
1. nav. 3. os., pog. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; odpovedovati: brskalnik, strežnik se sesuva / operacijski sistem postane po namestitvi popravkov nestabilen in se začne sesuvati prihaja v stanje, ko se ne odziva več na ukaze
2. nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva