1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu
// dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške
// sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje
2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja
- sikáje :
bakle so sikaje ugašale
- sikajóč -a -e:
sikajoč gad