Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

transcendírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. segati čez meje česa in biti temu zato nedostopen, nespoznaven, presegati: resnica transcendira človeka; vera transcendira razum / umetnina transcendira predlogo; pomen transcendira znak / to transcendira meje razuma
// presegati določeno mejo bivanja, obstajanja česa: transcendirati danost; transcendirati položaj delavca / transcendirati sebe
2. prehajati v bivanje, obstajanje, ki presega meje določenega bivanja, obstajanja: človek, ljubezen, oblika transcendira
3. v zvezi z v prehajati, preraščati: družba transcendira v državo
    transcendirajóč -a -e:
    transcendirajoč pojem; transcendirajoča ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika²