transkrípcija -e ž (í)
1. jezikosl. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje
// zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino
// sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija
2. glasb. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji
// glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov
3. glasb. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu
● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost