(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove
- ujémati se
1. biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: barve se ujemajo; glasovi pevcev so se lepo ujemali / njihovi gibi, koraki so se ujemali
b) logično urejeno celoto: podatki, trditve se ujemajo; oblačila igralcev so se dobro ujemala s časom in krajem dogajanja; njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom / njihov nenadni prihod se ni ujemal z načrtom
2. biti tak, da se drug drugemu prilega: zobje kolesa se ujemajo; izbokline se morajo ujemati z vboklinami
3. biti drug drugemu enak
a) po obliki, velikosti: trikotnika se ujemata v dveh stranicah in kotu med njima
b) po zvočnosti: v pesmi se glasovi na koncu vrstic navadno ujemajo
c) količinsko: računi, številke se ujemajo; ponudba se ujema s povpraševanjem
č) vsebinsko: prepis se ujema z izvirnikom; poročila se glede tega, v tem ujemajo / vse se ujema: ime, letnica, kraj – prav on je
4. biti s čim drugim prostorsko, krajevno isti: območji teh dveh pojavov se ujemata; slovenska narodnostna meja se ne ujema z državno
5. pojavljati se, biti v (približno) istem času: koledarska jesen se ujema z jesenskim vremenom / dogodka se časovno ujemata
6. biti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: z ženinimi starši se dobro ujema / ujemati se po navadah, značaju
7. biti s kom enakega, zelo podobnega mnenja, mišljenja: glede vrednosti dela se kritiki ujemajo; v nečem pa smo se ujemali: hoteli smo pravičnejši svet; z njim se v glavnih trditvah ujemamo / ujemati se v mnenju, nazoru
// zastar. soglašati, strinjati se: molče se je ujemal z ostalimi / naročniki se z odločitvijo niso ujemali
♦ jezikosl. ravnati se po kakem stavčnem členu v spolu, sklonu, številu in osebi; pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
- ujemajóč -a -e:
ujemajoči se gibi; ne ujemajoči se liki; barvno ujemajoči se deli