po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: ukleti svinje; ukleti zemljo, da ne rodi / ukleti delo koga
// s kletvijo spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: Kirka je uklela Odisejeve tovariše; ukleti kraljično v kačo
● zastar. vsega je uklela, tako je bila jezna preklela; ekspr. ta prizor ga je za zmeraj uklel zelo prevzel
- uklét -a -o
1. deležnik od ukleti: ukleti kraljevič; biti uklet v kačo; ukleta voda; sreča mi je ukleta s kletvijo onemogočena, preprečena; obstati kot uklet negibno, nepremično
● ekspr. ukleta tišina zelo velika, grozljiva
2. ekspr., navadno v povedni rabi ujet v kaj, iz česar se ne da rešiti: biti uklet v molk, nasilje; biti z dušo in telesom uklet v stvarni svet / življenje je ukleto v trpljenje