Samostojni izpis sestavka
1. imeti, navajati zadostne razloge za kaj: upravičevati svojo odločitev
// biti zadosten razlog za kaj: dozdajšnji uspehi upravičujejo upe, da bo načrt dosežen; nič ne upravičuje njegovega strahu
2. publ. dajati pravico do česa: vaše življenje vas kljub vsemu ne upravičuje do maščevanja