Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Tiskanje

upravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj: upravičiti ustanovitev podjetja; upravičiti zahteve
2. z ravnanjem, dosežki dokazati pravico do česa: upravičil je svoj položaj / kinoteka je upravičila svoj obstoj / upravičil je zaupanje volivcev

upravíčen

-a -o

1.

deležnik od upravičiti:

s temi dejstvi je stvar upravičena

2.

za katerega obstajajo zadostni razlogi:

upravičen odpor proti potujčevanju

upravičeni pomisleki

upravičen sum

upravičena domneva

3.

ki ima pravico do česa:

upravičen dedič

biti upravičen do otroškega dodatka

prisl.: upravičeno pohvaliti, zavrniti kaj

upravičeno se pritoževati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.