véčnost -i ž (ẹ̄)
1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg
// v nekaterih religijah posmrtno večno
a) trajanje: upati na plačilo v večnosti
b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost
2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla
3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost
// v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost
● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost