1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost: računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot / vešč jahač, lovec
2. ki kaže tako lastnost koga: vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjak
● zastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem
- véšče prisl.:
vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko