1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje
2. zadovoljujoč: njen poklic je težek, a gotovo tudi zadovoljiv
3. zastar. zadovoljen: zadovoljiv nasmeh
- zadovoljívo prisl.:
zadovoljivo odgovoriti; zadovoljivo opravljati delo; zadovoljivo oskrbovan dom; sam.: spodbujanje k še bolj zadovoljivemu