zaréza -e ž (ẹ̑)
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice
// kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte
2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju
// kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov
// čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki
3. glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo
4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Dostopnost