Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

zvelíčati -am dov. (ȋ)
rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče: Kristus nas je s svojo smrtjo odrešil in zveličal / živa vera ga je zveličala
    zvelíčati se 
    postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro
    zvelíčan -a -o:
    zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika²