čúti1 čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ)
1. pešaj. slišati: koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e
2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj; Čujte, to je sramota poslušajte