nalàšč1 tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|