dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87