gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
Samostojni izpis sestavka
Slovar stare knjižne prekmurščine
Dostopnost