gostìti -ím nedov. gostiti, streči gostu: nyegove szprevávce gosztio KOJ 1848, 81; pren. ki mené ſzpreſzvétim Tejlom tvojim, i krvjom goſztis KM 1783, 110; Doli poſzadis Kſzvojmi ſztoli, i goſztis vſze BKM 1789, 360
gostìti se -ím se dobro jesti in piti: i goſztio ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226; ſze je 's-nyimi goſztio KM 1796, 80; On ſze dobro z-mojim goſzti SIZ 1807, 61; Gda bi ſze vkup ſzprávleni Filiſzteuske goſztili KM 1796, 50u
gostéči -oga sam. gost, svat: i potom ti vnogi gosztécsi szo sze v-Büdino napótili AI 1875, br. 1, 4