gǜba tudi gìba -e ž
1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74
2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42;
po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66