naméjniti -im dov. nameniti, nameravati: Proszim ki namenijo naprêplácsati AI 1875, kaz. br. 8; Ár je Paveo namejno plavati mimo Efezuſa KŠ 1771, 405; Boug je vſze dobro namejno KŠ 1754, 266; ka jasz szam dobro nameno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; I pokouro vcsini, kak ſzi namejnil KM 1783, 258; je pa Czaszar z-tém namejno szpokójiti KOJ 1848, 97; csi tou, ſtero ſzmo namejnili, doprneſzémo KŠ 1754, 39; za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; kak da bi on na hüdo namejno KM 1796, 26 naménivši -a -e ki je namenil: Béla I. naménivsi lübav zaslü'siti KOJ 1848, 19 naméjnjeni tudi naménjeni -a -o namenjen: znyega ſzkrivnoſzti vö nazvejscsenyé na nyegovo neſzrecſzo namejnyeno KŠ 1754, 54; kaže, ka je za mrzle kraje namenjen AI 1878, 18; i csi je piovnica namênyena, szkopa sze KAJ 1870, 74 NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.