nèmočen -čna -o prid.
1. slab, slaboten: Vſze vſterombi bio Jasz nadiko tvega Nemocsen iména KŠ 1754, 248; Düjh iſztina je gotov, ali tejlo je nemocsno KŠ 1771, 148; Tebi porácsam mo Duſso, ino nemocsno teilo SM 1747, 65; ſzmo na ſzpoznanye jáko ſzlabi i nemocsni vcſinyeni KŠ 1754, 124; Nemocſni jeſzmo mi vu naſoj naturi BKM 1789, 150; ino tak ſzta náſz nemocsne na dobro vcsinila KŠ 1754, 96
2. bolan: ovo, ſteroga lübis je jáko nemocsen KŠ 1771, 302; nego malo nemocsni, polo'zécsi na nyé roké ſzvoje je zvrácso KŠ 1771, 118
nájnemočnéjši -a -e najslabotnejši: ſtere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515
nèmočni -a -o sam. bolni, bolnik: Nemocsne vrácste KŠ 1771, 32; znamejnya, ſtera je vcsino nad timi nemocsnimi KŠ 1771, 28; ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492