sèmen -a m
1. seme, izloček moških spolnih organov: Nej od mo'zkoga ſzemena KŠ 1754, 107; Ár ſze je nej od mo'zkoga Szemena, neg’ od ſzvétoga Dühá tá Rejcs prpriéla BKM 1789, 20; naj vzeme brat nyegov to 'zeno i pobidi ſzemen brati ſzvojemi KŠ 1771, 240; Blagoſzlovleni bodeio po tvoiem ſzemeni vſzíh národi SM 1747, 9
2. potomci: kaj z-ſzemena Dávidovoga pride Kriſztus KŠ 1771, 290; Ábrahámi je obecsao, Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; Liki je gúcsao Abrahámi i ſzemeni nyegovomi KŠ 1771, 165; liki je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivinſztvo KŠ 1771, 441