spokàpati -káplem dov. odpasti, biti uničen: I kako szvejtye, tak ſzpokáplemo, Vſzi Ádamovi ſzinovje merjémo BKM 1789, 355; národje szpokáplejo pred tebom TA 1848, 36; ino szo junáczke zveksine szpokapali KOJ 1848, 8; protivnike moje, oni szo szpokapali ino prêsli TA 1848, 7
spokápleni -a -o odpadel: Jež Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10