véjka tudi véka -e ž veja: gda je 'ze vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; i povrno ſze je zeléno olikovo vejko noſzécsi KM 1796, 12; ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; i ſzpiſzti vejke na teliko KŠ 1771, 113; rodne vejke ſzenejo BKM 1789, 432; da pridoucse fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; fticze nebeſze, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; pren. nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Vis, komaj je dr'zi vêka KAJ 1870, 28; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; golombisje szo vnogo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5; Vodé sze vcsászi na vêke (vrihe) vtrgnejo KAJ 1870, 107 NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.