cviblati -am nedov. dvomiti:
Nej zviblat nedol., de en velik lon je od Boga prejel ǀ Nej zuiblat nedol. de ob taiſti uri bomo trepetali ǀ Jeſt pak zviblam 1. ed. pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale ǀ Jeſt na tem nezviblam +1. ed. ǀ Sdaj ſe zvibla 3. ed. aku ti ſi pravi Syn Boshy ǀ zviblate 2. mn. nad dobruto Boshjo ǀ zuiblaio 3. mn. aku ſe bosh na meiſti nyh maszhoval ǀ Ne zviblai vel. 2. ed. na letem ǀ Ne zuiblaj vel. 2. ed. moj zhlovik ǀ nezviblai +2. ed., pojdi ſe spovedat ǀ sdaj ne zviblajmo vel. 1. mn., de bi on nam ga okratel ǀ Nezviblaite +vel. 2. mn. Nem. Nem., de bi vy nepershli v' nebeſſa ǀ nebom nihdar zviblal del. ed. m, ampak vſelei v' tvojo nesgruntano miloſt saupal ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal del. ed. m ǀ Gdu bò tedaj zviblau del. ed. m ǀ ludje ſo zviblali del. mn. m na njegovim isvelizhajnu ← srvnem. zwīveln ‛dvomiti’ SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.