kapitan -a m vladarjev namestnik, mestni glavar, vojaški poveljnik, predstojnik:
dokler on je bil Capitan im. ed., ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Kadar letu vidi Abiſaj Davidau Capitan im. ed. ǀ mej Angeli ner pervu je bil Firsht, inu Capitan im. ed. Lucifer ǀ S. Ciprian pravi, de zhlovek je en Gospud, inu Capitan im. ed. zhes vſe ſtuarjene rezhy ǀ en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan im. ed. v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski ǀ Nabuzardam je bil Capitan im. ed. teh kuhariou ǀ Olybrius, kateri je bil Captan im. ed. v' tem Meſti Antiochia ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana rod. ed. ſò bilij ſmalali ſonze ǀ ſe oberne k'ſvojmu Capitanu daj. ed. ǀ Capitanu daj. ed., kateri je meſtu branil, oblubi velike shenkinge ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana tož. ed., vſakatera deshela ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ takrat Kadar IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana tož. ed. poſtavili ǀ Angeli ſò nashi Capitani im. mn. ǀ sklede po ordingi pet, inu pet na miſo poshilamo, kakor Capitani im. mn. ſvoje sholnerje ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma … od Capitanou rod. mn. ſe vojskovati ǀ shiher ſe ſamorimo Capitanom daj. mn. perglihat ← it. capitano < vlat. *capitānus ‛glavar’ SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.