kregati -am nedov. kregati, karati:
sazhne kregat nedol., inu ſmeriat S. Miklausha ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam 1. ed., inu vuzhim ǀ Sabſtoin ti S: Paulus yh kregash 2. ed. ǀ kadar vidi, de sa te oblube nemaraio, yh krega 3. ed. ǀ kakor vaſs opomina S: Bernardus, inu tudi krèga 3. ed. rekozh ǀ kadar jo najde, jo netepe, nekrega +3. ed. ǀ Kadar vashi hlapzi, sapuvid prelomio … yh Kregate 2. mn. ǀ Pridigary tebe suarè, inu kregaio 3. mn. ǀ nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari, kregai vel. 2. ed., proſſi te greshne, de ſe bodo pobulshali ǀ vezhrat vaſs ſim kregal del. ed. m, inu ſfaril rekozh ǀ Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala del. ed. ž, de je vſe resdal ǀ bres urshoha ſo ludje kregali del. mn. m, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa kregati se kregati se, prepirati se:
Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat nedol. ǀ shentujesh, inu ſe kregash 2. ed. ǀ vſe skusi ſe krega 3. ed. s'Moshom ǀ kadar shlishite de ſe dua kregata 3. dv. ǀ s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio 3. mn., inu smirjeio ǀ njeh shlushba v'tem ſtoy de nekradeio, de ſe nekregaio +3. mn. ǀ nikar ſe ne ſerdi, nikar ſe nekregai +vel. 2. ed. ǀ Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal del. ed. m ǀ ſe je kregala del. ed. ž s' eno ſosedo ǀ raishi kakor de bi ſe kregali del. mn. m, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete → kreg SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.