natura -e ž natura, narava, lastnost:
Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’ SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.