obdan -a prid. 1. obdan, obkrožen:
od dalezh je vidil en selen garm s' ogniom obdan tož. ed. m ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano tož. ed. ž 2. okužen, obseden:
s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan im. ed. m ǀ Celli ſveit je obdan im. ed. m s' urozhino teh hudih shejl ǀ enkrat ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo perpelali, katera je bila s'tem hudim obdana im. ed. ž ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga tož. ed. m ži. k'Iogrom ǀ enkrat ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim obdano tož. ed. ž perpelali ǀ pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu tož. ed. s ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh s'tem hudim obdanih rod. dv. ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani im. mn. m ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne povernil … inu s' drugimi bolesnimi obdanih rod. mn. je bil osdravil ǀ Letukaj greshniki pomenio bolnike, petlerie, s' revami obdane tož. mn. m ludy SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.