obleči2 -ežem dov. obleči, obkoliti:
Vſe kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu, ali deshelo katero obleshe 3. ed. ena ſaurashna vojska ǀ letiga obleshe 3. ed. s' vojsko te ſmerti ǀ Ceſar je bil oblegil del. ed. m s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Ferdinandus Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil del. ed. m tu meſtu Coimbrio ǀ aKu ſaurashniki bodo ta hrib oblegli del. mn. m nikar li eden ne bo mogal vbeyshat ǀ Veliku tellet je mene obſulu, debeli voli ſo mene oblegli del. mn. m ǀ bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo red oblegli del. mn. m, inu resvalili ǀ te ſmertne bolezhine bodo ſerze oblegle del. mn. ž SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.