obožati -am dov. 1. obubožati, izgubiti premoženje:
ſe boijsh obushat nedol., inu ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ veni urri te ner bogatishi obusha 3. ed. ǀ vinu po nozhi stezhe, inu taku nemesti obogatit obushaio 3. mn. ǀ jest bi obushal del. ed. m, kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ tedaj menish de G. Bug je obuſſal del. ed. m ǀ ſe boyte, de bi sgubili, inu obushali del. mn. m kadar bi petleriom dali 2. povzročiti izgubo premoženja:
aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe obushat nedol. ǀ s'taisto vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha 3. ed. ǀ vender ym nepomagate, temuzh yh ſhe ble obushate 2. mn., ym nenuzate, temuzh shkodite ǀ obogatio ony, inu druge obushaio 3. mn. ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo 3. mn. ǀ Oh prekleta ohernia! koku ſi ti mene obushala del. ed. ž Prim. pri Pleteršniku obọ̑žati < oubọ̑žati. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.