obtožiti -im dov. obtožiti:
sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti, de bi ga mogli obtoshit nedol. ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu mene odtoſhit nedol. ǀ ſo opominali de bi shal k' Rihtariu ga obtoshit namen., de bi njega shtrajfal ǀ preſizo vbye, danarie najde, zupernzo obtoſhi 3. ed. ǀ Eduvarda po nedolshnem je obtoshil del. ed. m ǀ Iest bodem obtoshu del. ed. m ſam ſebe nikar druge ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila del. dv. m, de ſta Suſanno neshla presheſtvu tribat ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij del. mn. m obtožiti se priznati krivdo:
ſe obtoshi 3. ed. de je Zupernza ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody, ſe njeh grehou obtoshio 3. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio +3. mn. pred Spovednikam ǀ uſelej ſe je v' ſpuvidi obtoshila del. ed. ž, de hude nezhiſte miſly, inu shelje imà Zapis odtoſhit vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d. SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.