odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se:
krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se:
nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.