samovoljen -ljna prid. samovoljen:
kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen im. ed. m shlishat ǀ on je ſamavolen im. ed. m, inu nebrumen ǀ kadar bi on hotel ſamu volen im. ed. m jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna, ſamavolna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna, samavolna im. ed. ž, malupridna, inu malu brumna ǀ Poprej je bila preuſetna, inu samovolna im. ed. ž ǀ Bo una shena, ali dekilza ſama volna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno tož. ed. ž, inu ſanikarno ǀ Te druge pak je puſtil v' temmi ſvoje nevere, inu hudobnoſti, v' katero ſamovolni im. mn. m ſo padli ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni im. mn. m ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne im. mn. ž, inu hude ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te ſamovolne tož. mn. ž pokorne SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.